Cirkovizija spet prihaja v mesto!
Spoštovana publika,
med 15. in 22. junijem 2024 vam predstavljamo Cirkovizijo, dva festivala v cirkuškem šotoru Cirkobalkane na Ambroževem trgu! Festival Klovnbuf v organizaciji Zavoda Bufeto in Festival Trojne salte kolektivov Cirkokrog in Mismo Nismo.
Cirkovizija s skupnimi močmi ustvarja prostor za umetnike vseh sort in tort.
Je povezovanje EX-YU regije na področju sodobne cirkuške umetnosti in pedagogike. Cirkovizija skozi daljnogled vidi Ljubljano kot redno postojanko cirkuškega šotora (ali dveh?), v katerem si bomo lahko ogledovali tuje in domače predstave sodobnega cirkusa, v katerem bomo vadile in se izobraževali.
Vabljeni k ogledu predstav, na delavnice ali kar tako.
Program poganjajo prostovoljni prispevki.
- - -
Pretekle izvedbe
2023
FESTIVAL CIRKOVIZIJA OD 23.6 DO 7.7. 2023 na Ambroževem trgu
Ljubljana, natančneje Lattermanov drevored v današnjem parku Tivoli, je bila od 80. let 19. stoletja pa do prve svetovne vojne živahno prizorišče gostujočih cirkusov in drugih potujočih sejemskih zvrsti, ki so bile tedanja »zabavna industrija«. Zvrstili so se številni kabineti čudes, potujoči predniki kinematografov z zbirkami diapozitivov, menažerije (potujoči zverinjaki), cirkuške predstave in še kaj.
V zanosnem stremljenju po vrnitvi izgubljenega prestiža je nastala Cirkovizija.
Družno so se vpregle štiri organizacije z namenom, da v belo Ljubljano pripeljejo cirkuški šotor. S podporo prijateljskega kolektiva Cirkobalkana, ki nam bo posodil svoj šotor, prvi v EX-YU regiji, se bomo pod šotorskim krilom med 23. junijem in 7. julijem gnetli kar trije festivali!
Spoštovana publika, med 23. junijem in 7. julijem vam predstavljamo festival Klovnbuf v organizaciji Zavoda Bufeto, festival Ana Desetnica v organizaciji Ane Monro in Festival Trojne salte kolektivov Cirkokrog in Mismo Nismo.
Cirkovizija s skupnimi močmi ustvarja prostor za umetnike vseh sort in tort.
Je povezovanje EX-YU regije na področju sodobne cirkuške umetnosti in uličnega gledališča. Cirkovizija skozi daljnogled vidi Ljubljano kot redno postojanko cirkuškega šotora (ali dveh?), v katerem si bomo lahko ogledovali tuje in domače predstave sodobnega cirkusa, v katerem bomo vadile, vadili in se izobraževali.
KAJ PA…..?!?!
Dolga je pot od klinov do cerade. In moraš biti malo nor, da stopiš na to pot. Počasi zbiramo denar, nikamor se nam ne mudi, saj se na tej poti nabirajo tudi znanje, veščine, načrti, odnosi. Konec koncev vse to, kar drži za bazo šotora, da lahko stoji trdno in hrabro, tako kot je treba, v vsakem vremenu. Z leti umetniškega, pedagoškega in produkcijskega delovanja na sceni smo prišli celo tako daleč, da sta se kolektiva Cirkokrog in Mismo Nismo odločila, da potrebujeta svoj šotor. Proti njemu počasi, a sigurno lezejo.
Zakaj?
Šotor je v samem osrčju cirkuške tradicije. Cirkus kot ljudska umetnost, v kateri so uživali tako meščani kot vaščani, je bil mogoč samo zaradi cirkuškega šotora. Šotor ima močno družbeno konotacijo. Šotor se lahko premakne, za krajši čas vključi v skupnost mesta ali vasi in nato odide v nov kraj. V šotoru lahko vadi in nastopa kdorkoli, četudi ni šolan igralec ali operni pevec. Življenje in nastopanje v šotoru sta alternativa sodobnemu načinu življenja: odrekata se ugodju potrošništva v zameno za svobodo.
Čas je, da cirkus tudi na Slovenskem dobi streho nad glavo. Čas je za premikajoče se prostore, ki potujejo iz kraja v kraj in se začasno vključujejo v nova in nova okolja. Nositi prostore za delo in bivanje s seboj! Čas je za ustvarjanje fizičnih prostorov, ki odpirajo tudi simbolne prostore! Prostore začenjanja, srečevanja, učenja, ustvarjanja, navdihovanja, dih jemanja.
Naj živi cirkus!
